SOŠKA FRONTA
Soška fronta je bilo bojišče, ki je v prvi svetovni vojni med italijansko in avstro-ogrsko vojsko.
Potekalo je od Rombona doTržaškega zaliva. Fronta je skupaj merila 90km. Prizorišče je največji spopad na gorskem območju v celotni zgodovini človeštva in največji spopad na Slovenskem ki je sploh kdaj potekal. Število mrtvih presega tisoče slovenskih vojakov, zaradi česar je njim v spomin postavljenih veliko spomenikov.
Leta 1917 so se Italijani odločili za vstop v vojno na strani Francije, Velike Britanije in Rusije, saj so jim države antante ob vstopu v vojno na njihovi strani obljubile velik del ozemlja, ki je takrat pripadal Avstro-Ogrski, čeprav je bil večinsko poseljen s Slovenci.
Fronta je potekala v dolžini 90 km v zahodnem slovenskem visokogorskem svetu, v dolini reke Soče in na kraških planotah. Soška fronta je bila zaradi neugodnega terena ena najtežjih bitk v prvi svetovni vojni. Bila je bojišče med kraljevino Italijo in Avstro-Ogrsko.
Življenje ob Soči se je ljudem že z začetkom vojne leta 1915 korenito spremenilo. Zaradi bližine fronte sta obe strani izpraznili bližnje vasi. Avstrijske oblasti so izselile okoli 80.000 Slovencev iz Goriške in Posočja. V soških bitkah je umrlo preko 300.000 vojakov, ki so jih pokopali v kostnicah in vojnih pokopališčih (nekatere so ohranjene še danes).
Čudež pri Kobaridu je bil spopad med avstro-ogrsko in nemško vojsko na eni ter italijansko vojsko na drugi strani. Do konca dneva je italijanska fronta razpadla. Zaradi tega poraza je morala Italija začasno izstopiti iz vojne, da bi se obranila napadalcev, pa je morala za pomoč zaprositi zavezne države. Spopad je dobil ime Čudež pri Kobaridu, ker niti Avstrijci niti Nemci, ki so napad načrtovali, niso pričakovali, da bo napad tako zelo uspešen.
